Ustanovitelji Evropske unije leta 1957 so bili vizionarji. Vendar pa si tudi oni niso mogli predstavljati, kakšna bo Evropa (in svet) videti čez 50 let. Prav tako tudi mi težko napovemo, kaj se bo zgodilo v naslednjih 50 letih. Toda zagotovo poznamo nekatere pomembne izzive, s katerimi se bomo morali spopasti.
Globalizacija
EU bo morala svojim državljanom pomagati, da bodo v globaliziranem svetu uspešni. Zato bo morala zagotoviti delovna mesta in gospodarsko rast, spodbujati gospodarsko konkurenčnost in izboljšati socialno varstvo. Naložbe EU v visoko tehnologijo in znanstvene raziskave bodo imele pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev. Nekdaj smo menili, da bo globalizacija z gospodarskim in finančnim združevanjem sveta koristila bogatim in revnim državam. Zdaj se zavedamo, da prinaša zmagovalce in poražence. Valovi priseljencev se bodo na EU zgrinjali z vseh strani. Ker nimamo notranjih mej, za zunanje potrebujemo skupna pravila. Sčasoma bo morala EU svojo politiko priseljevanja prilagoditi starajočemu prebivalstvu in morebitnemu pomanjkanju delovne sile na notranjem trgu.
Globalno segrevanje
Države in državljani EU se zavedajo, da je globalno segrevanje, povezano z emisijami toplogrednih plinov, izredna okoljska nevarnost, ki povzroča dvig temperatur po vsem svetu. EU se močno zavzema za mednarodne ukrepe proti temu. Znotraj Unije se EU v skladu s svojimi dolžnostmi iz Kjotskega protokola zavzema za znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Po tem datumu se je pripravljena zavezati nadaljnjemu zmanjšanju v okviru usklajenega svetovnega prizadevanja. Del rešitve je bolj smotrna raba energije in več energije iz nekoliko čistejših obnovljivih virov v EU. EU potrebuje tudi večjo dobavo čiste energije iz zanesljivih zunanjih virov, saj so njene zaloge nafte in zemeljskega plina izčrpane. Zato EU zdaj spodbuja rabo obnovljivih virov, kot so sonce, veter ali biomasa. Tako želi povečati delež teh energij v naši celotni porabi in z učinkovitejšo energije do leta 2020 prihraniti do 20 odstotkov energije. Za zagotavljanje zanesljive dobave iz držav zunaj EU, zlasti zemeljskega plina, si Unija prizadeva za stabilne odnose z energetsko bogatimi državami, kot je Rusija.
Evropa v svetu
Do kam se lahko EU še širi? Nekatere državljane EU skrbi vpliv prihodnjih širitev. EU bo morala določiti svoje meje, kar bo naredila s polnim sodelovanjem in strinjanjem svojih državljanov. Čim večja je Unija, tem večje so njene naloge. Zaradi enotnosti, ki je bila v zadnjih 50 letih zgrajena med državami EU, si danes vojne med njimi ne moremo več zamišljati. V spreminjajočem, zapletenem in nestabilnem svetu bo naloga EU, da razširja mir in stabilnost prek svojih meja. Bolj bo morala sodelovati pri preprečevanju konfliktov in ohranjanju miru; svoj vpliv bo morala uporabiti za uvedbo boljših in pravičnejših pravil svetovne trgovine; ter nadaljevati svoje delo pri humanitarni in razvojni pomoči, kadar koli bo to potrebno.
Krepitev demokracije in sodelovanja
Za izzive naslednjih 50 let bo Evropska unija potrebovala boljša zakonodajna in upravljavska orodja, ki pa še niso na voljo. Prvi poskus za njihovo oblikovanje so zaustavili francoski in nizozemski volivci, ki so leta 2005 zavrnili osnutek ustave EU. Voditelji EU so spoznali, da referenduma nista uspela tudi zato, ker državljani EU menijo, da so premalo obveščeni o EU in da so izključeni iz sprejemanja odločitev. Zato so predstavili različne pobude, katerih namen je vzpostaviti stik z državljani in jim omogočiti večjo moč pri sprejemanju političnih odločitev. Med pobudami so tudi institucionalne reforme, ki bodo v naslednjih letih nujno potrebne za zagotavljanje učinkovitega delovanja EU v 21. stoletju.
